Ena prvih in najmočnejših človekovih potreb je, da me nekdo zrcali. Materin očesni stik je dojenčkova prva informacija o tem svetu / WiFi s tem svetom. Nekaj mesecev kasneje pa materin obraz postane potrditev lastnega obstoja in vir informacije kdo sem in kako se počutim. In točno to, počnejo kasneje tudi živali kot je pes.

Saj ni iz trte izvit pregovor, kakršen pes, tak lastnik in obratno.

Ali to zrcaljenje velja tudi v obratni smeri… glede na to, da so mačke in psi tudi sesalci, kot človek, kar pomeni, da tudi njih posnemanje in zrcaljenje skrbnikov/”staršev” definira in vpelje v življenje, bi si upala trditi, da to še kako drži. Kako močna vez pa se vzpostavi, pa je odvisno od vrste in časa potrebnega za samostojnost bitja stran od skrbnika. Dlje kot vrsta potrebuje za samostojnost, močnejši je bonding s skrbnikom. Zato so psi močneje in nekoliko drugače navezani na človeka kakor mačke.

Dodala bom še raziskavo psihologov, ki so preučevali PTS pri otrocih iz disfunkcionalnih družin. Študija je pokazala, da so imeli otroci, ki so imeli v času zlorab, pristen stik z živaljo, veliko manj težke posledice travm prizadejanih s strani staršev. Živali so naši naravni healerji, včasih celo terapevti.